SMD Slovensko meteorološko društvo
Razumeti vreme in podnebje za boljše in varnejše življenje.
Mag. Andrej Kranjc
Struktura in delovanje Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC)
Dr. Blaž Kurnik
Podnebna tveganja in odpornost
Izšla je nova Vetrnica
Klasične meritve na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad s Tonijem Vidmarjem
Spust balona z radiosondo v Ljubljani
1. avgust 2024
EMS Bratislava 2023
Svetovni dan voda in svetovni dan meteorologije 22. in 23. marec 2024
Okrogla miza o rabi slovenskega jezika
WMO Regional Association VI Scientific Forum, Session 5: Social Science Communication
Ekskurzija 2022
Pobuda Slovenskega meteorološkega društva za
načrtno zadrževanje vode v Sloveniji
Slovensko meteorološko društvo poziva slovensko družbo, gospodarstvo in oblast, da se resno lotijo zadrževanja vode na celotnem območju Slovenije. Pobuda se je sicer porodila v začetku poletja 2022, a smo jo zaradi kriznih razmer ob suši in požarih v sredini julija zadržali za nekaj tednov, da ne bi utonila v poplavi dogodkov, novic in pozivov. Razprava in ukrepi o zadrževanju vode v Sloveniji morajo biti umirjeni in zares voditi do primernih odločitev in uresničevanja, ne pa, da bi bili zgolj še ena trenutna pobuda, ki ne bo vodila do zares premišljenih ugotovitev in dejanj.
Značilnost zadnjih desetletij povezanih v Sloveniji so dolga nizkovodna stanja. Vse večji delež padavin pade ob intenzivnih padavinah in iz sušnega ekstrema ter pomanjkanja vode se skorajda preko noči soočimo s poplavami in s preobilico vode, kot se je zgodilo leta 2012. Da bi preprečili posledice tako nizkovodnih kot visokovodnih ekstremov, je zadnji čas, da se pristopi h gradnji večnamenskih zadrževalnikov, ki bodo imeli funkcijo zaščite pred poplavami in blaženje sušnih razmer (namakanje, vodooskrba, energetika…). Slovenija ima potenciale za zadrževanje vode, ki bi jih morali bistveno bolje kot do sedaj izkoristiti in tako prispevati k trajnostnemu razvoju države, obenem pa k učinkovitim ukrepom za obvladovanje podnebnih sprememb.
Z množico malih zajezitev bi obrzdali hudourniške poplave in z nekaj velikimi bi lahko zagotovili dovolj vode kmetijstvu. S tem bi pridobila tudi energetika, z vsemi zajezitvami pa bi vzdrževali dovolj visok nivo podtalnice.
Vodo moramo torej zadrževati na vse možne načine, da se varujemo pred poplavami in da jo imamo čim dalj časa in vedno dovolj na razpolago!
V tej zvezi je še vedno aktualno opozorilo, ki ga je ob obisku v Sloveniji pred skoraj 30 leti izrekel predsednik Komisije za hidrologijo pri Svetovni meteorološki organizaciji. Opozorilo, ki se nanaša na hidrološki krog (»hydrological cycle«), se glasi približno takole (uporabljeni sta besedni zvezi »hydrological cycle« in »hydro-illogical cycle« v angleščini, ker sta v tem kontekstu bolj učinkoviti kot v slovenščini):
Hidrološki krog poteka od izhlapevanja preko padavin do vodotokov, pri čemer pa pride neredko do intenzivnih pojavov, ki povzročijo škodo in lahko tudi človeške žrtve. Predvsem so pri tem mišljena neurja z obilnimi padavinami, poplave, pomanjkanje padavin in suše. V mnogih državah oblasti na take pojave v hidrološkem krogu (hydrological cycle) reagirajo s hidro-nelogičnim krogom (hydro-illogical cycle). Kaj to pomeni? Ko pride do katere od navedenih katastrof (npr. letos v Sloveniji suša), se oblasti, strokovne ustanove, mediji in drugi začnejo mrzlično ukvarjati z načrti, kako zagotoviti, da se bodo podobnim katastrofam v prihodnje izognili ali jih vsaj omilili. Ko je škoda vsaj do neke mere sanirana in se razmere normalizirajo, ljudje pa pomirijo, se o rešitvah nehajo pogovarjati, načrte pa pospravijo v predale, kjer počakajo do naslednje katastrofe. In tako se ta krog vrti, ne da bi se stvari izboljšale.
Naša pobuda je dana v upanju, da bo pomagala presekati tak hidro-nelogičen krog v Sloveniji.
Slovenski projekt RESCCCUE prejel nagrado Evropskega meteorološkega društva o ozaveščanju in komunikaciji za leto 2020
Nagrado Evropskega meteorološkega društva o ozaveščanju in komunikaciji za leto 2020 je prejel slovenski projekt RESCCCUE (“REminding Slovenian authorities Climate Change Crisis requires Urgent Effort”). Izbrani projekt si prizadeva okrepiti znanstveno utemeljeno oblikovanje podnebnih politik ter na vseh ravneh družbe izboljšati podnebno pismenost v Sloveniji.
Nosilci projekta so štirje mladi slovenski meteorologi in klimatologi dr. Žiga Zaplotnik (Univerza v Ljubljani), dr. Lina Boljka (Colorado State University), Nina Črnivec (Agencija RS za okolje) in Aljoša Slameršak (Autonomous University of Barcelona). V prejšnjem letu so skupaj povezali več kot 100 vodilnih slovenskih znanstvenikov (meteorologov, klimatologov, oceanografov, fizikov, biologov, kemikov, geografov in drugih) ter napisali odprto pismo slovenski vladi, naslovljeno “Zahteva slovenskih raziskovalcev za sprejetje takojšnjih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje”. Odprto pismo je bilo deležno širše objave v medijih, doseglo je celo odziv politikov in odločevalcev. Sledile so številne dejavnosti dodatnega ozaveščanja o podnebni krizi, ki so jih štirje mladi znanstveniki opravljali tako posamično kot tudi družno v ekipi. Dejavnosti so vključevale zelo raznolike načine komunikacije (televizija, radio, časopisi, revije, podkasti, predavanja, seminarji, panelne razprave, socialna omrežja) z namenom učinkovitega dosega različnih tipov ciljnega občinstva. Poleg osveščanja javnosti o podnebni krizi, štirje mladi znanstveniki dodatno promovirajo raziskovanje področij meteorologije in klimatologije mlajši slovenski generaciji.
Projekt RESCCCUE je močno podprlo tudi Slovensko meteorološko društvo, ki je v svoji nominaciji med drugim izpostavilo, da so obsežni rezultati projekta v celoti plod prostovoljnega dobronamernega dela. Ker predstavlja boj proti podnebni krizi enega največjih globalnih izzivov, se projekt nadaljuje tudi v prihodnje, pri čemer so nekatere aktivnosti že jasno začrtane. Štirje člani RESCCCUE ekipe si pri tem s svojimi dejanji želijo služiti kot vzor znanstvenikom in raziskovalcem v ostalih evropskih državah, naj se medsebojno povezujejo in bolj aktivno vključujejo v vsakodnevno razpravo o podnebnih spremembah.
REZULTAT NATEČAJA ZA KRATKE ZGODBE NA TEMO VREMENA IN PODNEBJA
INTERVJUJI
Intervjujem zmagovalcev našega razpisa za najlepšo fotografijo oblakov, ki smo jim postavili nekaj vprašanj, na katera so z veseljem odgovorili, bodo sledili še drugi intervjuji. Najdete jih na tej povezavi.
FOTOGRAFIJE OBLAKOV NAD SLOVENIJO
V letu 2017 je bil svetovni dan meteorologije posvečen oblakom. V Slovenskem meteorološkem društvu smo objavili razpis za fotografije oblakov nad Slovenijo. Na razpis smo do konca septembra prejeli številne fotografije. Strokovna komisija je bila soočena s težko nalogo izbora najboljše fotografije. Ni se mogla odločiti za eno samo, zato je izbrala tri fotografije, katerih avtorji bodo prejeli posebno priznanje društva. Izbrane fotografije so:
Matej ŠTEGAR: Pileus, pogled iz Orešja pri Ptuju 14. 5. 2015;
Dejan PAHOLE: Altocumulusi in odsev v Slivniškem ribniku, Maribor, 22. 10. 2016;
Gregor SKOK: Lečasti oblak nad Ljubljano v jutranjih urah 30. 12. 2016.
Izbrane fotografije in izbor izmed ostalih si lahko ogledate v Galeriji oblakov.
Lepe fotografije oblakov nam lahko pošljete, četudi je razpis končan. Objavili jih bomo v galeriji oblakov. Hvala.
DEFINICIJA VROČINSKEGA VALA
Slovensko meteorološko društvo je v sodelovanju z Agencijo Republike Slovenije za okolje organiziralo znanstveni posvet na temo spremljanja ekstremne vročine v Sloveniji in njene vplivov in posledic. Na podlagi sklepov posveta je Slovensko meteorološko društvo imenovalo delovno skupino, ki je pripravila definicijo vročinskega vala.